Skrajšan delovni čas samozaposlenih – kaj določa Megazakon?
Skrajšan delovni čas, je čas, ki je krajši od polnega delovnega časa. Kakšne, če sploh, ugodnosti pa za samozaposlene, ki delajo skrajšan delovni čas pa določa Megazakon?
Skrajšan delovni čas
Skrajšan delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost, tj. 20 delovnih ur (oz. najmanj štiri ure dnevno). Skrajšan delovni čas je možno uveljavljati zaradi
- starševskega varstva,
- priznane invalidnosti oz.
- na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju.
Kar nekaj samozaposlenih, ki delajo skrajšan delovni čas se je zaradi situacije koronavirusa znašlo v finančni stiski in niso prepričani, ali lahko uveljavljajo izredno denarno pomoč. Zato so pravniki DATA d.o.o. za vas pripravili odgovor na primeru, ki nam ga je posredovala naša bralka.
Skrajšan delovni čas samozaposlenih odpira vprašanja glede določb Megazakona
Naša bralka nam je posredovala spodnje vprašanje, ki se navezuje na skrajšan delovni čas:
»Sem samozaposlena, ki delam krajši delovni čas zaradi starševstva. Ali sem upravičena do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodek in do oprostitev plačila prispevkov, čeprav delam skrajšani delovni čas?
Pravniki Data d.o.o. smo najprej preverili, kaj glede tega določa Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID–19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Ugotovili smo, da ZIUZEOP nikjer ne opredeljuje, ali so samozaposleni, ki delajo skrajšan delovni čas, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, upravičeni do izredne denarne pomoči. V ZIUZEOP je določeno zgolj, da »so upravičeni samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi«. Prav iz slednjega je razbrati, da zakon ne omenja tistih samozaposlenih, ki delajo skrajšan delovni čas, npr. zaradi starševstva. Namreč te samozaposleni niso zavarovani samo po eni zavarovalni podlagi.
Ugodnosti le za delodajalce, katerih zaposleni delajo skrajšan delovni čas
Megazakon to možnost predvideva le za delodajalce, v kolikor bi uveljavljali državno pomoč za svoje delavce, ki so na začasnem čakanju na delo in imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za skrajšan delovni čas. Skrajšan delovni čas zaradi starševstva lahko koristijo tudi samozaposleni, saj ob uveljavljanju pravice, ni razlike med samozaposlenimi ali zaposlenimi v odvisnem delovnem razmerju.
Pravniki DATA d.o.o. so pojasnila iskali pri pristojnih institucijah
Pravna služba Data d.o.o. je pri pristojnih institucijah preverila, ali v primeru skrajšanega delovnega časa za samozaposlene smiselno veljajo enake določbe kot za zaposlene. S strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo smo prejeli odgovor, da je samozaposleni do mesečnega temeljnega dohodka/ plačila prispevkov skladno s sprejeto zakonodajo upravičen le v primeru, da opravljanje njegove dejavnosti predstavlja edino zavarovalno podlago. V to kategorijo torej ne sodijo tudi starši, ki so zaradi varstva otrok zaposleni za skrajšan delovni čas. Med drugim navajajo, da so po sprejemu ZIUZEOP to problematiko zaznali, ter jo bodo poskušali urediti. Samozaposleni za skrajšan delovni čas zaradi starševstva bodo morali tako počakati na spremembo zakona.
Kaj pa samozaposleni, ki delajo skrajšani delovni čas zaradi priznane invalidnosti?
Za njih prav tako ni v ZIUZEOP določeno, vendar pa je Finančna uprava Republike Slovenije v svojih pojasnilih navedla (izhaja iz dokumenta: Pogosta vprašanja in odgovori o ukrepih na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa z dne 14.4.2020), da vsi, ki imajo na podlagi invalidnosti pravico do dela s krajšim delovnim časom, in prejemajo delno nadomestilo ZPIZ, so upravičeni do oprostitve plačila prispevkov in mesečnega temeljnega dohodka.
Članek je bil najprej objavljen na straneh data.si
