Proizvodni trendi, ki jih prinaša prihodnost
V naših preteklih objavah ni manjkalo omemb tega, kako burno je bilo leto 2020 za gospodarstvo, delovna mesta in industrijo, ko se je svet spoprijemal z vplivom pandemije na poslovanje in vsakdanje življenje. Toda, leto 2020 je bilo hkrati tudi lekcija za vsa podjetja, ki so se bila primorana spopasti z različnimi težavami pri svojem poslovanju. V vseh teh spremembah pa se skriva tudi razlog za optimizem, zlasti v proizvodni dejavnosti.
Kljub izpadom, ki jih je povzročila pandemija – 60 % proizvajalcev namreč poroča o vplivu covida‑19 na poslovanje – je nedavna raziskava med vodilnimi proizvodnimi in distribucijskimi podjetji zaznala znatno ali zmerno rast prihodkov podjetij. Večje povpraševanje v kombinaciji z vsemi izzivi današnjega časa – gospodarskimi negotovostmi, motnjami v dobavni verigi in potrebi po zagotavljanju zdravih in varnih delovnih mest – je lahko pokazalo pomanjkljivosti trenutnega načina poslovanja, zato so bila podjetja primorana v spremembe oz. iskanje novih in inovativnih proizvodnih metod. Tu pa se kaže pozitiven učinek pandemije, saj je pogosto stagnirajočo industrijo spodbudila k prestopu na hitrejše in prožnejše poslovanje. Zagotovo torej lahko rečemo, da je bilo to leto prelomno za napredek proizvodne industrije.
Kaj torej čaka proizvodna podjetja v prihodnosti? V nadaljevanju spoznajte trende, za katere verjamemo, da bodo v naslednjih letih močno vplivali na industrijo in njen razvoj – nekateri se že kažejo kot posledica učinka pandemije, drugi pa so še v nastajanju.
-
Digitalna preobrazba proizvodnje
Pandemija je proizvajalce opozorila na krhkost nemotene dobave, dela in dostopa do fizičnega prostora in centralizirane tovarne. Potreba po digitalni preobrazbi v predelovalni dejavnosti je postala neizbežna. Raziskava podjetja SYSPRO iz decembra 2020 o vodilnih podjetjih v proizvodnji je pokazala, da skoraj polovica (47 %) proizvodnih podjetij ni mogla delovati zaradi operativne odvisnosti od različnih sistemov, 60 % pa jih je bilo prizadetih zaradi motenj v dobavni verigi. Študija je predstavila tudi, da številni proizvajalci razmišljajo o novih pristopih, da bi se izognili prihodnjim motnjam: 42 % jih načrtuje preoblikovanje proizvodnih procesov, da bi povečali učinkovitost, 29 % pa jih razmišlja o oblačnih tehnologijah. Poleg tega 56 % podjetij razmišlja o možnostih dvojne nabave, torej dogovor z dvema dobaviteljema za isto surovino, kar izboljšuje prožnost, hkrati pa operacijam dobavne verige poveča kompleksnost in za učinkovitejšo delovanje običajno zahteva poslovno inteligenco za prikaz podatkov v realnem času.
Na srečo se je izkazalo, da napredna tehnologija – senzorji, strojno učenje, računalniški vid, robotika, računalništvo v oblaku in omrežna infrastruktura 5G – povečuje odpornost dobavne verige za tiste proizvajalce, ki jo uporabljajo. Z izzivi, ki jih je prinesla pandemija in razvojem tehnologije se večina proizvodnih podjetji zaveda, da mora spremeniti vse svoje proizvodne procese in sprejeti tehnologijo Industrije 4.0, da postane bolj odporna na nepredvidljive dejavnike v prihodnosti.
-
Vedno večja pričakovanja kupcev
Dejstvo je, da so se nakupovalne navade v lanskem letu spremenile in se še vedno spreminjajo. Opazen je porast povpraševanja po nekaterih izdelkih. Zaradi naraščajočega povpraševanja po njih so proizvajalci pod še večjim pritiskom, da bodo hitreje, učinkoviteje in po nižjih stroških kot kdajkoli prej proizvajali visokokakovostne izdelke. Poleg spremenjenega nakupovalnega vedenja opažamo tudi premik v odnosih med proizvajalci in kupci. Na splošno imajo prednost podjetja s osebnim pristopom in hitrim odzivom na zahteve strank. Kupci so se navadili na take storitve in bodo od svojih proizvodnih partnerjev zahtevali enak pristop. Kot rezultat teh sprememb lahko pričakujemo, da bo več proizvajalcev spremenilo svoj proizvodni obrat iz množične proizvodnje, k večjemu poudarku na vpoglede in izkušnje uporabnikov.
-
Naložba v delovno silo
Kljub prihodu avtomatizacije v preteklih letih je zdaj že jasno, da ta ne nadomešča delavcev, temveč zanje ustvarja novo in predvsem drugačno delo. Ta sprememba ustvarja boljša delovna mesta v dobi inteligentnih strojev in avtomatizacije. Ko se proizvodnja približuje potrošnikom, napredna tehnologija pa postaja ključna, bomo najverjetneje lahko spremljali proizvajalce, ki bodo prevzeli več odgovornosti za zagotavljanje boljših delovnih mest; ustvarjali bodo boljša in bolje plačana delovna mesta za proizvodne delavce. Sledili bodo trendu za opolnomočenje tovarniških delavcev s prekvalifikacijami, dostopom do izobraževanja in pridobivanju novih veščin.
-
Trajnost bo postala prodajna prednost
Ni skrivnost, da proizvodne dejavnosti že dolgo močno prispevajo k onesnaževanju okolja. Trajnostna potrošnja in proizvodnja pomenita učinkovitejšo rabo naravnih virov in energije ter zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in drugih vplivov na okolje. Gre za to, da izdelke in storitve proizvajamo in uporabljamo na način, ki je okolju kar najmanj škodljiv. Namen je zadostiti temeljnim potrebam po izdelkih in storitvah ter dosegati boljšo kakovost življenja. Pričakujemo lahko, da se bodo prizadevanja za bolj trajnostno in hkrati učinkovitejšo proizvodnjo osredotočila na ustvarjanje zelenih delovnih mest in zmanjšanje velike količine odpadkov v industriji. Spreminja pa se tudi ozaveščenost potrošnikov, ki bodo vedno večjo prednost dali trajnostnim podjetjem. Primer je lahko razdeljena mreža manjših, lokalnih in energetsko učinkovitih tovarn, ki lahko zmanjšajo porabo energije tako, da skrajšajo transportne poti do kupcev, se ne zanašajo na človeški faktor, zmanjšajo odpadke in zmanjšajo celotni ogljični odtis v industriji.
Korak za korakom
Spremembe so resda neizbežne, a ni treba, da se zaletimo v hitre odločitve, s katerimi bi poskušali narediti vse naenkrat. Najprej bi morali skupaj stopiti vodstvo in IT strokovnjaki ter ugotoviti, na katerih področjih v podjetju bi lahko imela digitalna preobrazba največji vpliv. Nato se izvede pilotni projekt le na določene procese v poslovanju, ki pa se razširi, ko se pokažejo izboljšave. Ne glede na obseg potrebnih sprememb se priporoča, da organizacija začne z majhnim številom sprememb in zagotovi, da bodo nove tehnologije vključene v obstoječ ERP, zato da so vsi podatki ažurni in še naprej merodajni za odločanje.
Konec koncev je prav tudi, da vodstvo upošteva kulturne in družbene spremembe, ki spremljajo digitalno preobrazbo. Člani ekipe morajo od samega vrha slišati, kako se bodo procesi spreminjali, zakaj se spreminjajo in kako bodo te spremembe koristile zaposlenim, strankam, partnerjem in podjetju kot celoti.
Pandemija covida‑19 je bila za gospodarstvo večinoma katastrofalen pojav. Kljub temu lahko proizvajalci iz nje izstopijo močnejši in bolje pripravljeni na prihodnje izzive. Podjetja, ki so počasi začela svoje potovanje po digitalni preobrazbi, so pametno izkoristila lekcije pandemije. In dokler bodo proizvodna podjetja najprej gradila močne digitalne temelje in se zavzemala za dolgoročne izboljšave, bo prihodnost za njih veliko svetlejša.