Preračun presežnih ur – več delovne dobe

Vsak delodajalec glede na naravo delovnega procesa določi najbolj optimalen delovni čas. V nekaterih dejavnostih zaposleni pogosto v sezoni opravijo več kot 40 delovnih ur na teden. Ste že kdaj prosili za preračun presežnih ur?

 

Posebno v primeru sezonskega dela je delovni čas le redko od ponedeljka do petka in od osmih do štirih. Sezonsko delo je tipično za gostinstvo, turizem, kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo… V teh panogah velja, da zaposleni v sezoni pogosto delajo več kot klasičnih 40 ur na teden. Pravna služba podjetja Data, d.o.o., razlaga, kdaj lahko zaposleni prosi za preračun presežnih ur in si tako zagotovi več dni delovne dobe, kot jih je dejansko opravil.

Preračun presežnih ur – ko delate več kot 40 ur tedensko

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ureja preračun presežnih ur, ki nastanejo v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi sezonske narave dela. Velja tudi za delo v neenakomernem delovnem času, ki traja najmanj tri mesece zaporedoma.  V tem primeru se na zahtevo delavca ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom. Tako izračunani delovni dnevi se štejejo v delavčevo delovno dobo tako, kot če bi jih prebil na delu. Pri tem skupna delovna doba ne sme presegati 12 mesecev. Preračun opravi delodajalec, torej naj se zaposleni obrnejo na kadrovsko službo.

To torej velja v dveh primerih:

• ko delavec po pogodbi o zaposlitvi za določen čas opravlja sezonska dela oziroma delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa brez presledka najmanj tri mesece v letu,
• ko delavec opravlja delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa.

Zakon namreč delodajalcu dopušča možnost enakomerne in neenakomerne razporeditve delovnega časa kot tudi začasne prerazporeditve delovnega časa. Pri razporejanju delovnega časa je potrebno upoštevati tako določbe ZDR-1 kot tudi kolektivne pogodbe.

Enakomerna razporeditev delovnega časa

Delovni čas traja 40 ur na teden in je običajno razporejen v pet dni na teden po osem ur na dan ali štiri dni v tednu po deset ur dnevno. Ne more pa biti razporejen na tri dni v tednu po 12 ur na dan, saj Zakon o delovnih razmerjih izrecno omejuje delovni dan v primeru enakomerne razporeditve delovnega časa na največ 10 ur dnevno. Delo, ki ga delavec v primeru enakomerne razporeditve delovnega časa opravi preko polnega delovnega časa, se smatra kot nadurno delo.

 

Neenakomerna in začasna prerazporeditev delovnega časa

ZDR-1 dopušča tudi neenakomerno in začasno prerazporeditev delovnega časa zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov. V tem primeru lahko delavec določeno časovno obdobje dela več kot 40, a ne več kot 56 ur na teden, drugo obdobje pa manj. Gre torej za začasno prerazporeditev, ko delovni čas v določenem obdobju traja več, v drugem pa manj od polnega delovnega časa. V povprečju pa mora znašati poln delovni čas.

Pri tovrstni razporeditvi mora v referenčnem obdobju šestih mesecev (kolektivna pogodba na ravni dejavnosti lahko določi obdobje 12 mesecev) povprečna delovna obveznost delavcev znašati polni delovni čas. V tem primeru ne govorimo o nadurah.

Delodajalec tako na začetku poslovnega ali koledarskega leta določi razpored delovnega časa. Na primer: zaposleni bodo 3 mesece delali po 48 ur tedensko, nadaljnje 3 mesece pa 32 ur tedensko, torej se bodo ure izravnale. Delodajalec mora voditi sprotno evidenco o številu in izrabi presežnih ur, s katero tudi redno seznanja delavca.

Pozor: če v pogodbi o zaposlitvi ni posebnega dogovora o delu preko dogovorjenega delovnega časa, niti delovni čas ni neenakomerno ali začasno razporejen oziroma delodajalec ne realizira pravilno neenakomerne ali začasne razporeditve delovnega časa, zaposlenemu ne sme odrediti ali naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa. Izjema so naravne in druge nesreče, ki jih navaja 145. člen ZDR-1. Tako je razsodilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.