Podjemna pogodba: Katere so njene bistvene značilnosti?
Podjemna pogodba v praksi zajema vse vrste del, ki ne sodijo med avtorska dela. Sklenjena je za občasna in časovno omejena dela. Kakšno je pri podjemni pogodbi neto izplačilo in kakšen strošek delodajalca, lahko preverite z našim kalkulatorjem.
Podjemna pogodba, ki je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ), se sklene med podjemnikom (pogodbeni delavec) in naročnikom (delodajalec). Podjemnik se zaveže, da bo določeno delo opravil v določenem času, delodajalec pa ga bo na koncu v skladu z dogovorom za omenjeno delo plačal.
Obseg del, ki se lahko izvajajo na podlagi podjemne pogodbe je zelo širok. Gre tako za umsko kot tudi fizično delo. Pri določenih umskih delih podjemna pogodba meji na avtorsko pogodbo, saj ima lahko elemente avtorskega dela. Zato je kdaj bolj smiselno skleniti avtorsko pogodbo. Kdaj torej pride v poštev podjemna pogodba in kdaj avtorska, vam lahko na podlagi vašega konkretnega primera svetujejo Datini pravni strokovnjaki. Nasvete o sklepanju ustreznih razmerij z novimi sodelavci, pa podjetnikom delimo tudi na brezplačnem seminarju Funkcije za podjetnike.
Predmet podjemne pogodbe je sicer najpogosteje izdelava stvari (gre predvsem za storitve proizvodnega obrtništva pa tudi večjih investicijskih ureditev) oziroma popravilo stvari (obrtniške storitve).
Podjemna pogodba omogoča začasna dela tudi redno zaposlenim
Podjemno pogodbo lahko sklene fizična oseba z naročnikom, ki je lahko fizična ali pravna oseba. V praksi je lahko to zaposleni, ki pa ne sklene pogodbe s svojim delodajalcem. Podjemna pogodba pa se lahko sklene tudi med delodajalcem in delavcem, ki sta že sklenila pogodbo o zaposlitvi, a le za dela izven opisa rednih delovnih nalog.
Podjemna pogodba je sklenjena za določen čas. Delo, za katerega podlaga je tovrstna pogodba, pa ne sme vsebovati elementov delovnega razmerja. Če ste v dvomih, kako ustrezno oblikovati podjemno pogodbo, vam nudimo pravno svetovanje.
Kako je podjemna pogodba obdavčena?
Dohodek, prejet na podlagi podjemne pogodbe, sodi med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja.
Plačilo, ki ga torej posameznik prejme iz tovrstne pogodbe, sodi med njegove dohodke in je obdavčen z dohodnino.
Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove, ki je dohodek, zmanjšan za normirane strošek v višini 10 % in prispevke za socialno varnost.
Od dohodka se obračunajo in plačajo tudi prispevki za socialno varnost v odvisnosti od vključenosti prejemnika dohodka v zavarovanje:
- prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju po 5. točki 17. člena ZZVZZ po stopnji 0,53 % od dohodka za opravljeno delo po podjemni pogodbi,
- prispevek prejemnika dohodka za obvezno zdravstveno zavarovanje po 55.a členu ZZVZZ po stopnji 6,36 % od dohodka,
- prispevek prejemnika dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,50 % in prispevek delodajalca (izplačevalca dohodka) po stopnji 8,85 % od dohodka, če je prejemnik dohodka zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2,
- prispevek za posebne primere zavarovanje po 20. členu ZPIZ-2 po stopnji 8,85 % od dohodka, če prejemnik dohodka ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2.
Od dohodka se obračuna in plača tudi posebni davek na določene prejemke po stopnji 25 %.
Dominika Ahačič – Podjetje Data d. o. o., poslovne storitve Potrebujete finančno svetovanje? Obrnite se na Datine strokovnjake.Za ponudbo pokličite na 01 600 15 30 ali pišite na data@data.si. Prispevek je bil prvič objavljen na spletni strani www.data.si.
