Odgovornost delodajalca za dejanja delavcev

Je delodajalec odgovoren za škodo, ki jo tretjim osebam povzroči pri njem zaposleni delavec?

Nemalokrat se zgodi, da delavec v okviru opravljanja svojega dela povzroči škodo neki tretji osebi. Tretja oseba je lahko vsaka pravna ali fizična oseba (npr. stranka delodajalca), lahko pa je to tudi sodelavec povzročitelja škode.

V takšnih primerih se vedno postavi vprašanje odgovornosti delodajalca za povzročeno škodo.

V skladu z določbami Obligacijskega zakonika (OZ) delodajalec odgovarja za škodo, ki jo pri njem zaposleni delavec povzroči tretji osebi. Takšne odgovornosti se delodajalec lahko ekskulpira le, če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.

Delodajalec seveda odgovarja zgolj za škodo, ki jo delavec povzroči tretji osebi pri delu ali v zvezi z delom za delodajalca. Škoda je povzročena na delu, če jo delavec povzroči pri izvajanju nalog v okviru svojega delovnega mesta. Da je škoda povzročena v zvezi z delom pa pomeni, da je povzročena pri opravljanju del, ki so v tesni zvezi z rednimi deli povzročiteljevega delovnega mesta. Predpostavka delodajalčeve odgovornosti za škodo je tako obstoj funkcionalne zveze med delodajalčevo dejavnostjo in ravnanjem delavca, s katerim je ta tretjemu povzročil škodo.

Kdaj lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode neposredno od delavca?

Oškodovanec je dolžan povrnitev škode zahtevati od delodajalca. Neposredno od delavca jo namreč lahko zahteva le, če je delavec škodo povzročil namenoma.

Delodajalec, ki je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzročil delavec, lahko zahteva od delavca povračilo. Vendar pa je to mogoče le, če je delavec škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. Pravica zahtevati povračilo zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila odškodnina plačana.

Tudi oškodovanec je dolžan povrnitev nastale škode zahtevati pravočasno, sicer bo njegova terjatev zastarala. Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in povzročitelja. V vsakem primeru pa zastara ta terjatev v petih letih, odkar je škoda nastala.

Splošne predpostavke odškodninske odgovornosti

Tako kot za vsako neposlovno odškodninsko odgovornost, morajo biti tudi v tem primeru podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti.

Oškodovanec bo tako dolžan dokazati nastanek škode, nedopustnost ravnanja povzročitelja, vzročno zvezo med nedopustnim ravnanjem in škodo ter odgovornost povzročitelja. Odgovornost je v tem primeru lahko subjektivna (krivdna) ali objektivna. Odgovornost je krivdna, kadar je povzročitelj škodo povzročil namenoma ali iz malomarnosti. Objektivna odgovornost pa pomeni odgovornost ne glede na krivdo. Podana je v primerih kadar škoda izhaja od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico (nevarna stvar ali dejavnost).