Normiranec – koliko davka bo plačal?

Normiranec je tisti davčni zavezanec, pri komer se ugotavlja davčna osnovna z upoštevanjem realnih in normiranih odhodkov. V tem okviru slednji predstavljajo 80 odstotkov dejanskih prihodkov. Dohodnina od dejavnosti pa se odmeri po 20 odstotni stopnji in se šteje za dokončen davek. Takšne vrste obdavčitev je namenjena predvsem za mikro podjetja.

Kdo lahko postane normiranec?

A še pred izračunavanjem kakršnih koli dajatev, bi si želeli razjasniti pogoje o tem, kdo lahko postane normiranec. Torej tisti, ki:

• ima v davčnem letu pred tem davčnim letom prihodke iz dejavnosti nižje od 50.000 evrov ali,
• ni presegel 100.000 evrov, če je bila pri zavezancu (velja tudi za njega samega) obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana – neprekinjeno najmanj 5 mesecev – vsaj ena oseba za poln delovni čas, ter da,
• pravočasno pri davčnem organu opravi priglasitev.

Razlika med normiranim in navadnim s.p.

Glavna razlika med normircem in navadnim s.p. je tako v ugotavljanju davčne osnove in računovodstvu. Pri čemer je drugi obdavčen po dohodninski lestvici, normiranec pa s ceduralnim davkov v višini 20 odstotkov. A vendarle je pri odločanju med »navadnim« in normiranim s.p. potrebno upoštevati višino letnih prihodkov, razmerje prihodkov in odhodkov ter možnost uveljavljana olajšav.

Kakšne so prednosti, če ste normiranec?

Prednost biti normiranec je torej ta, da ne potrebujejo računovodstva. Ravno tako ne rabi voditi evidenc in stroškov, ki jih imajo pri poslovanju. So pa skladno s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe dolžni voditi naslednje evidence:

• evidenco izdanih knjigovodskih listin,
• evidenco osnovnih sredstev in,
• morebitne druge evidence, v kolikor to zahtevajo predpisi iz njihovega poslovnega področja

Kaj pa pomanjkljivosti?

Pomanjkljivost pa je v omejitvi zaslužka. Poleg tega pa tudi ne more uveljavljati olajšav za osnovna sredstva in preteklih davčnih izgub ter prenosa neizkoriščenih olajšav iz preteklih let. Tu imamo v mislih denimo investicije, zaposlovanje, vlaganje v raziskave in razvoj, donacije. Za tiste normirance, ki imajo popoldanski s.p. je obdavčitev enaka kot pri polnem. Razlika je edino v višini prispevkov, kateri so bistveno nižji kot pri polnem s.p..