Neizplačilo kriznega dodatka
Neizplačilo kriznega dodatka delavcem je prekršek, za katerega je predpisana visoka globa. Preverite kdo je upravičen do kriznega dodatka in kakšna kazen lahko doleti delodajalca, ki ga ne izplača.
Neizplačilo kriznega dodatka je prekršek!
Neizplačilo kriznega dodatka je v zakonu opredeljeno kot prekršek. Prav tako zakon za neizplačilo kriznega dodatka predpisuje visoke globe. Delodajalci, ki ne izplačalo kriznega dodatka se v skladu z zakonom kaznujejo z globo od 3.000 do 20.000 evrov.
Če gre za manjšega delodajalca, ki zaposluje deset delavcev ali manj, znaša predpisana globa od 1.500 do 8.000 evrov. Za neizplačilo kriznega dodatka se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, in sicer z globo od 450 do 2.000 evrov.
Neizplačilo kriznega dodatka – pristojni organ za nadzor
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določbe glede obveznosti izplačila kriznega dodatka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Inšpektorat opravlja nadzor v okviru rednih pregledov ali na podlagi prijave, ki je lahko tudi anonimna. Tudi anonimne prijave je namreč inšpektorat dolžan obravnavati.
Neizplačilo kriznega dodatka lahko tako delavci prijavijo pristojnemu inšpektoratu, ki bo v skladu s pristojnostmi ustrezno ukrepal.
Krizni dodatek po novem »megazakonu«
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) med drugim določa tudi pravico delavcev do kriznega dodatka. Do kriznega dodatka so upravičeni delavci v zasebnem sektorju, ki v času epidemije (med 13. 3. in 31. 5. 2020) normalno opravljajo svoje delo. Izjema velja za delavce, katerih zadnja izplačana mesečna plača je presegla trikratnik minimalne plače.Vam krizni dodatek kljub vsemu ni bil izplačan? Se sprašujete kakšne so sankcije za neizplačilo kriznega dodatka?
Navedeni ukrep pa ne velja za delodajalce, ki:
- so neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov,
- opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in imajo več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,
- so tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Višina kriznega dodatka
Krizni dodatek za meseca april in maj 2020 znaša 200 evrov, za mesec marec pa 118,18 evrov. Če delavec ne dela cel mesec ali ukrepi ne trajajo cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela dodatka.
Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
