Madžarski trg – kakšne priložnosti ponuja slovenskim podjetnikom?
Slovencem je madžarski trg tako fizično kot miselno bliže od drugih trgov v srednji in vzhodni Evropi. Zato ni čudno, da je podjetij, ki na novo vstopajo na madžarski trg, vse več.
»Vse večji interes za madžarski trg potrjujejo tudi statistični podatki zadnjih let, kjer beležimo rast vrednosti slovenskega izvoza na Madžarsko ter skupne vrednosti dvostranske blagovne menjave,« je povedal Rok Tomšič, pooblaščeni minister za gospodarske zadeve na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Budimpešti. Z njim smo se pogovarjali o priložnostih za vstop na madžarski trg. Kaj torej madžarski trg ponuja slovenskim podjetnikom?
Vse več podjetij želi vstopiti na madžarski trg
Madžarski trg ponuja veliko poslovnih priložnosti, tudi za slovenska podjetja. Pooblaščeni minister Tomšič ob tem opozarja na zasičenost trga v Budimpešti ter spodbuja slovenske podjetnike k razmisleku o poslovanju v nekoliko manjših, a kljub temu razvitih madžarskih regijah. Slovenski izvozniki torej na madžarskem trgu srečujejo predvsem globalno konkurenco.
»To pomeni, da je potrebno v doseganje, predvsem pa v ohranjanje tržnih pozicij intenzivno vlagati. Gre za srednjeročne ali dolgoročne aktivnosti, ki seveda potegnejo za seboj določena finančna sredstva. Ne zadošča le prodajna funkcija, temveč tudi in predvsem trženjska, kakor tudi potreba po nenehni prisotnosti na trgu – bodisi v obliki predstavništva, zastopnika/distributerja ali lastnega podjetja. Za dolgoročno ohranjanje tržnih pozicij in širitev obsega novih poslovnih priložnosti naj si slovenska podjetja zagotovijo zanesljivega poslovnega partnerja in se z njegovo pomočjo lotijo osvajanja trga,« je pojasnil Tomšič.
Madžarski poslovneži so seznanjeni z gospodarskim dogajanjem v Sloveniji
Tomšič opaža, da je v Sloveniji poznavanje madžarskega trga (pre)skromno. »Nemalokrat se zgodi, da nekatere (navidezne) ovire v poslovanju s sosednjo Madžarsko odvračajo slovenska podjetja, ko se odločajo za prvi vstop na ta trg. Deloma je to povezano z jezikom, vendar večina madžarskih poslovnežev govori po en tuji jezik, najpogosteje angleško. Veliko prednost predstavlja tudi relativno velik trg, kakor tudi njegova bližina (manjši transportni stroški) in prometne povezave (cestne in železniške). Z izgradnjo neposredne avtocestne povezave je mogoče priti iz Ljubljano v Budimpešto v štirih urah.«
Morda so prav te navidezne ovire za poslovanje vzrok, da Slovenija na madžarski trg izvozi relativno malo proizvodov z visoko dodano vrednostjo ali visokotehnoloških proizvodov – vsaj v primerjavi s ključnimi izvoznimi trgi.
Madžarski podjetniki pa bolje poznajo Slovenijo. Po Tomšičevih izkušnjah so madžarski poslovneži gostoljubni, vendar zahtevni pogajalci. Ko gre za dogovore, ostajajo zanesljivi. Slovenijo dobro poznajo, tudi gospodarsko dogajanje v njej, in načeloma na slovenska podjetja gledajo pozitivno.
Na kaj morajo biti pozorna slovenska podjetja?
»Plačilna disciplina v madžarskem poslovnem okolju je dobra. Slovenskim podjetjem vsekakor priporočamo, da pred prvim podpisom pogodbe pridobijo informacije o partnerjevi boniteti. V kolikor gre za prvo sklenitev posla, in slovensko podjetje, ki je na novo vstopilo na trg, ne pozna dovolj svojega poslovnega partnerja, odsvetujemo dobave “na odprto”. Priporočamo uporabo ustreznih plačilnih instrumentov, pri večjih poslih tudi instrumente za zavarovanje plačil,« je za naš portal povedal Tomšič.
Izpostavil je tudi nekaj posebnosti, ki čakajo slovenske podjetnike, če se odločijo za vstop na madžarski trg. Ena izmed njih so predpisi o varstvu potrošnikov, ki so sicer primerljivi s predpisi v drugih državah Evropske unije. Sem denimo sodi zahteva, da mora proizvajalec oceniti dejavnike tveganja v zvezi s svojim izdelkom, ki je dan v promet, ter sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo preprečitev oziroma odpravo.
Slovenski podjetniki morajo pri vstopu na madžarski trg pozornost nameniti tudi etiketiranju. »Poleg zakonskih določb o varstvu potrošnikov, se podrobnejši predpisi glede etiketiranja nanašajo na naslednje izdelke: vino, živila, kozmetični izdelki, pralna in čistilna sredstva, tekstil, obutev, igrače ter gospodinjski aparati,« je razložil Tomšič in opozoril še na javne razpise, pri katerih zakonodaja opredeljuje več postopkov javnega naročanja.
Ugodnejši davčni predpisi za mala podjetja
Na Madžarskem so nedavno začeli veljati ugodnejši davčni predpisi za mala podjetja oziroma za t. i. male davčne zavezance. Tomšič, ki zelo dobro pozna madžarski trg, je pojasnil, da »obstoječa davčna zakonodaja šteje med male davčne zavezance komanditne družbe in družbe z neomejeno odgovornostjo, kakor tudi samostojne podjetnike, ki ne opravljajo svoje dejavnosti v rednem delovnem razmerju.« Po novem se zvišuje tudi prag letnega dohodka podjetja, ki pomeni kriterij za nižjo obdavčitev.
»Prihaja tudi do širitve obsega podjetij pri oprostitvi DDV. Kriterij višjega praga letnega dohodka podjetja se bo upošteval pri registraciji vlog za oprostitev plačila DDV. Po novem bodo vloge za oprostitev plačila DDV lahko predložila tudi podjetja z letnimi prihodki do 8 mio HUF (27.000 evrov) – doslej je bil prag 6 mio HUF (20.000 evrov),« je še povedal ekonomski svetovalec na slovenskem veleposlaništvu v Budimpešti.
O tem, kakšne ugodnosti so še na voljo podjetnikom, ki vstopajo na madžarski trg in o registraciji podjetja na Madžarskem, pišemo v prihodnjih dneh.
Dominika Ahačič – Podjetje Data d. o. o., poslovne storitve
Potrebujete finančno svetovanje? Obrnite se na Datine strokovnjake.Za ponudbo pokličite na 01 600 15 30 ali pišite na data@data.si. Prispevek je bil prvič objavljen na spletni strani www.data.si.
