Kdo sme preveriti bolniško odsotnost zaposlenega in na kakšen način?
Po podatkih NIJZ se je v preteklem letu povečalo število bolniških dopustov, zato se vse več delodajalcev odloča za nadzor nad koriščenjem bolniškega dopusta. Ob tem se hitro pojavi vprašanje, kdo pravzaprav sme nadzirati bolniško odsotne zaposlene in na kakšen način? Ali tovrsten nadzor vključuje tudi spremljanje družabnih omrežij?
Bolniški dopust je pravica vsakega zaposlenega, ki mu omogoča, da se po potrebi umakne z dela in si vzame čas za okrevanje, kadar zboli ali se poškoduje. Včasih pa se pojavi dvom, ali zaposleni to pravico izkorišča in jemlje bolniški dopust, čeprav ga dejansko ne potrebuje. Zato se postavlja vprašanje, kako delodajalec skladno z zakonom lahko preveri, ali zaposleni resnično upravičeno koristi bolniški dopust?
V Sloveniji veljajo določena pravila in postopki, ki omogočajo delodajalcem, da preverijo upravičenost bolniškega dopusta zaposlenega. Kljub temu je pomembno poudariti, da takšna preverjanja ne smejo biti samovoljna, temveč morajo biti opravljena v skladu z zakonom in s spoštovanjem zasebnosti zaposlenega.
Višina bolniškega nadomestila je odvisna od trajanja odsotnosti
Nadomestilo plače za vse bolniške odsotnosti do 20 dni je v breme delodajalca, medtem ko je bolniška odsotnost nad 20 dni v breme ZZZS. Vsakemu zaposlenemu pripada tudi nadomestilo plače za bolniško odsotnost, pri čemer je višina nadomestila odvisna od trajanja bolniške odsotnosti.
Višina nadomestila glede na razlog zadržanosti do 90 dni:
- 100 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, darovanja krvi. Pomembno je opozoriti, da se poškodba na poti do dela ne šteje za poškodbo pri delu, razen kadar prevoz organizira delodajalec.
- 80 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi bolezni, nege družinskega člana in usposabljanja otroka za rehabilitacijo.
- 70 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela, spremstva, ki ga odredi zdravnik, in poškodba izven dela po tretji osebi (npr. prometna nesreča, katere povzročitelj je tretja oseba).
- V primeru odsotnosti nad 90 dni se odstotek bolniškega nadomestila zviša za 10 %.
Kako delodajalec lahko izvaja nadzor nad koriščenjem bolniške odsotnosti?
Najpogosteje ima delodajalec nadzor bolniške odsotnosti do 20 dni opredeljen v internih pravilnikih, ki mu omogočajo, da ukrepa ob sumu izkoriščanja bolniške odsotnosti ali ob pogostejših izostankih z dela.
Če delodajalec sumi, da zaposleni izkoriščajo bolniško odsotnost za druge namene, se lahko odloči za izvedbo nadzora. To lahko stori sam ali najame detektiva, ki nadzoruje gibanje bolniško odsotnega zaposlenega.
Delodajalec lahko preveri zaposlenega na bolniškem dopustu na naslednje načine:
- Pošiljanje potrdila o upravičeni odsotnosti:
Vsak zaposleni mora ob koncu meseca prinese delodajalcu bolniški list oziroma obrazec Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela (obrazec BOL), ki ga izpolni zdravnik.
Na tem obrazcu je naveden razlog zadržanosti (bolezen, poškodba …), ki je pomemben podatek za delodajalca zaradi ustreznega obračuna nadomestila plače med začasno zadržanostjo.
Bolniški list lahko delodajalec tudi prevzame preko sistema eBol v elektronski obliki. Če je zaposleni odsoten več kot 20 dni, njegovo odsotnost presoja komisija, ki jo imenuje ZZZS. Komisija zaposlenemu izda odločbo, v kateri je poleg podatka o razlogu in datuma izteka nadomestila naveden tudi režim gibanja zaposlenega v času odsotnosti.
- Nadzorovanje zaposlenega:
Detektivi smejo izvajati nadzor in zbirati informacije skladno z Zakonom o detektivski dejavnosti in smejo ob sumu zlorabe od pristojnega zdravnika pridobiti le podatke o obstoju in času trajanja bolniške odsotnosti ter podatke o dovoljenem režimu gibanja. Ne smejo pa pridobiti podatkov o režimu zdravljenja.
- Zbiranje informacij iz drugih virov:
Delodajalec informacije o zaposlenem na bolniškem dopustu lahko pridobi iz drugih virov, na primer od drugih zaposlenih ali zunanjih opazovalcev. Pri tem pa je treba biti previden in se držati zakonodaje ter etičnih smernic.
Kdaj nadzore opravi inšpektor?
Kadar je zaposleni zaradi bolniške odsoten več kot 20 dni, je nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V tem primeru na vrata potrka laični nadzornik (zaposleni na ZZZS), ki ugotavlja, ali se oseba ravna po navodilih osebnega zdravnika.
Nadzornik razpolaga le s podatkom, kakšna so navodila zdravnika o režimu gibanja (npr. strogo ležanje, počitek, sprehodi) in na podlagi teh informacij presodi, ali oseba upošteva navodila.
Svoja opažanja nadzornik zapiše v zapisnik, ki ga morata podpisati oba, v primeru pa, da je nadzorovana oseba odsotna, ugotovitve podpiše le nadzornik.
Pomembno je poudariti, da mora delodajalec spoštovati zasebnost zaposlenega in ravnati v skladu z zakonskimi omejitvami. Preverjanje zaposlenega na bolniškem dopustu mora biti utemeljeno, smiselno in opravljeno v skladu z zakonom. Prav tako mora biti zagotovljeno, da zaposleni na bolniškem dopustu ni izpostavljen morebitnim nepotrebnim pritiskom ali nadlegovanju.
Če torej povzamemo, je priporočeno, da se delodajalec v primeru suma na zlorabo bolniškega dopusta posvetuje s pravnimi strokovnjaki in upošteva postopke, ki jih določa zakonodaja.
