Kazenski zakonik: Spremembe na področju kršitve pravic delavcev
Spremenjen Kazenski zakonik naj bi prinesel kar nekaj pomembnih sprememb. Vlada je besedilo zakona, ki govori o spremembah in dopolnitvah, že sprejela. Predlagane spremembe so med drugim namenjene pregonu gospodarske kriminalitete. Prinašajo pa tudi višje zagrožene kazni za množično kršitev temeljnih pravic delavcev in kršitev pravic iz socialnega varstva.
Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ1-E) zaostruje zagrožene kazni na najbolj pomembnih področjih družbenega življenja, so zapisali na vladi. Gre za kršitve temeljnih pravic delavcev in pravic, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja. Kazenski zakonik bo predvidoma zaostril kazni tudi na področju zlorab zaupanja pri gospodarski dejavnosti, oškodovanju upnikov in zlorabah občutljivih osebnih podatkov.
Pregon gospodarske kriminalitete
Veljaven Kazenski zakonik predpisuje, da mora biti pri kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti izkazan naklep storilca v zvezi z zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, hkrati pa še namen, da bo s tem sebi ali drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo. Kot so zapisali na vladi, je to pretirano in onemogoča pregon storilcev, ki bi na primer dejanje storili z eventualnim naklepom. Po novem bi za pregon zadoščal že morebitni naklep storilca.
Spremembe, ki bodo vnesene v Kazenski zakonik, prinašajo tudi uvedbo kaznivosti oškodovanja upnikov, tudi če znaša povzročena premoženjska škoda manj kot 50.000 evrov.
Kršitve pravic delavcev
Kazenski zakonik, ki je trenutno v veljavi, predpisuje storilcu kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev denarno kazen ali zaporno kazen do enega leta. Ta kazen torej doleti osebo (delodajalca), ki zavestno ne ravna skladno z vsemi predpisi, ki se nanašajo na delovno razmerje (predpisi o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, predpisi o plači in drugih prejemkih, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov).
Kazenski zakonik določa, da je storilec kaznivega dejanja kršitve pravic delavcev lahko kaznovan tudi s kaznijo zapora do treh let. In sicer v primeru, če ima katero od zgoraj omenjenih dejanj za posledico nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov.
Obe predpisani kazni bosta po novem sorazmerni glede na obseg in intenzivnost kršitve. Praksa namreč kaže, da je bil na primer storilec, ki je kaznivo dejanje storil zoper veliko število delavcev, kaznovan pravzaprav enako, kot tisti, ki je kaznivo dejanje storil proti trem delavcem.
Obenem bo v besedilih členov (196. in 202.) natančneje določena beseda »zavestno«. Kazenski zakonik, ki je v veljavi, namreč določa, da je omenjeno kaznivo dejanje mogoče storiti le »zavestno«. To se v praksi ne razlaga enotno in pogosto pomeni, da kaznivega dejanja ni, če delodajalec na primer ni imel denarja na računu in torej ni mogel plačati delavcev, razlagajo na vladi. Omenjena sprememba bo tudi v 202. členu KZ-1, ki se nanaša na storitev kaznivega dejanja kršitve pravic iz socialnega zavarovanja.
Dominika Ahačič – Podjetje Data d. o. o., poslovne storitve
Potrebujete finančno svetovanje? Obrnite se na Datine strokovnjake.Za ponudbo pokličite na 01 600 15 30 ali pišite na data@data.si. Prispevek je bil prvič objavljen na spletni strani www.data.si.
