Kaj prinaša pravica do odklopa za delavce in delodajalce v Sloveniji?

V današnjem času, ko se delo na daljavo vse bolj uveljavlja, digitalne komunikacije pa omogočajo stalno dosegljivost, se zaposleni vse pogosteje srečujejo z izzivom, kako učinkovito ločiti delo in prosti čas. Pravica do odklopa je zato postala ključni ukrep za zaščito zdravja in dobrega počutja delavcev. Slovenska zakonodaja od delodajalcev zahteva, da najkasneje do 16. novembra 2024 vpeljejo ukrepe, ki bodo zagotavljali pravico do odklopa. To pomeni, da morajo napisati jasna pravila o tem, kdaj in kako naj bodo zaposleni dosegljivi, in kdaj imajo pravico, da se iz dela popolnoma odklopijo. 

 

Kaj pomeni pravica do odklopa? 

Pravica do odklopa pomeni, da imajo zaposleni pravico do nedostopnosti zunaj svojega rednega delovnega časa. Gre za varovalni mehanizem, ki zaposlenim omogoča, da se po koncu delovnega dne ali tedna izklopijo iz delovnega okolja. To velja tako mentalno kot tudi digitalno. Pravica do odklopa ščiti pred stalnimi motnjami zaradi službenih klicev, elektronske pošte in drugih digitalnih komunikacij. Takšne stalne motnje so namreč v zadnjih letih postale neprestano prisotne. V praksi to pomeni, da so delodajalci dolžni sprejeti ukrepe, ki zagotavljajo, da zaposleni ne bodo pod pritiskom, da se odzivajo na službene zadeve zunaj delovnega časa. Hkrati to pomeni, da jih ne bodo doletele negativne posledice, če tega ne storijo. 

 

Zakaj je pravica do odklopa pomembna? 

1. Zaščita zdravja zaposlenih: Stalna dosegljivost in pričakovanje, da bodo zaposleni odzivni zunaj delovnega časa, povečujeta stres in tesnobo ter prispevata k izgorelosti. Pravica do odklopa omogoča boljšo regeneracijo in zmanjšuje tveganje za izgorelost. 

1. Ravnovesje med delom in zasebnim življenjem: Delo od doma je zameglilo mejo med delovnim in zasebnim časom. Pravica do odklopa tako uvaja jasno mejo med službo in zasebnim življenjem, kar zaposlenim omogoča kakovostnejše preživljanje prostega časa. 

1. Povečanje produktivnosti: Spočiti in regenerirani delavci so bolj produktivni in motivirani. Ko se delavci lahko odklopijo, se lahko vrnejo v službo s svežo energijo, kar izboljšuje njihovo učinkovitost in kakovost dela. 

 

Kakšni ukrepi so potrebni? 

Delodajalci morajo do 16. novembra 2024 uvesti konkretne ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa. Med njimi so lahko: 

• Določitev jasnega delovnega časa in obdobja nedostopnosti: Delodajalci lahko določijo natančen delovni čas, v katerem pričakujejo dosegljivost, medtem ko zaposleni zunaj tega časa niso dolžni odgovarjati na komunikacije, razen v nujnih primerih. 

• Omejitev uporabe službene e-pošte in sporočil: Priporočljivo je, da podjetja omejijo pošiljanje službene e-pošte po delovnem času ali med vikendi, razen če gre za nujne primere. 

• Podpora za delavce v primeru kršitev: Podjetja naj vzpostavijo postopek za obravnavo morebitnih kršitev te pravice. To vključuje možnost, da delavci prijavijo pritiske ali nepravilnosti v zvezi s pravico do odklopa. 

• Dvig zavesti in izobraževanje: Delodajalci morajo svoje zaposlene obvestiti o njihovih pravicah in o tem, kako lahko ohranjajo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. 

 

Kaj to pomeni za zaposlene?

Implementacija pravice do odklopa se morda na začetku zdi velik izziv, vendar ima dolgoročne koristi. Čeprav se lahko podjetja srečajo z vprašanji o tem, kako ohraniti produktivnost in hkrati spoštovati to pravico, pa so lahko dolgoročne koristi za zaposlene in delovno okolje zelo pozitivne. Spočiti in zadovoljni zaposleni so ključni za uspešno in trajnostno poslovanje. 

S pravico do odklopa bodo podjetja ustvarila bolj zdravo in pozitivno kulturo dela. V takih podjetjih bodo zaposleni bolj predani, produktivni in motivirani.