Evidenca o izrabi delovnega časa zaposlenih je zakonska obveza

Delodajalca tako Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot tudi Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) zavezuje k temu, da  ustrezno vodi nekatere evidence, med katere spada tudi evidenca o izrabi delovnega časa zaposlenih. Kolektivne pogodbe lahko te zahteve opredeljujejo tudi bolj natančno kot omenjena zakonodaja. Evidenca o izrabi delovnega časa mora vsebovati število opravljenih ur, to evidenco pa mora delodajalec hraniti tudi, ko delavec preneha z delom pri tem delodajalcu.

Delodajalec mora v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca dnevno vpisovati naslednje podatke:

• podatke o številu ur,
• skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
• opravljene ure v času nadurnega dela,
• neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
• neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila,
• neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,
• število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem, oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa.

Imate Pravilnik o delovnem času?

Pravilnik o delovnem času kot interni akt podjetja sicer ni obvezen, je pa priporočljiv. Evidentiranje zaposlenih je dandanes po večini urejeno elektronsko. Poseben poudarek pri evidentiranju velja nameniti tudi natančnosti evidence. Tako je npr. zakonsko določeno, da se mora v delovni čas vštevati priprava na delo, ustrezno določeno pa mora biti tudi vodenje odmorov in počitkov med delovnim časom ter nadur.

Evidenca se hrani tudi po tem, ko delavec preneha z delom

Evidenca o izrabi delovnega časa se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi.

Dokumenti s podatki o delavcu, ki preneha z delom, se hranijo kot listina trajne vrednosti, ki jo je delodajalec dolžan predložiti na zahtevo pristojnega organa. Ob prenehanju dejavnosti delodajalca pa arhiv podatkov o izrabi delovnega časa prevzame pravni naslednik. Če pravnega naslednika ni, pa arhivsko gradivo prevzame Arhiv Republike Slovenije.

• Ali ste vedeli, da bosta država in ESS podprla projekt elektronskega arhiviranja?

Katere evidence mora voditi delodajalec?

Delodajalci morajo v skladu z zakonodajo poleg evidence o izrabi delovnega časa voditi tudi evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela in evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.

Monika Kern – Podjetje Data d. o. o., poslovne storitve
Imate kadrovsko ali pravno vprašanje? DATINI strokovnjaki na vaša vprašanja odgovarjajo tudi poleti! Rezervirajte si svoj termin na data@data.si ali nas pokličite po telefonu na 01 600 1530.

Prispevek je bil prvič objavljen na spletni strani www.data.si.