Delodajalec, preveri katere odločitve je potrebno delavcu izročiti v pisni obliki

Delodajalec mora določene odločitve delavcu vročiti v pisni obliki. Dokazno breme v primeru spora nosi namreč delodajalec. In zakaj je dokazno breme skoraj vedno na delodajalcu? Odgovor je jasen. Zaradi varstva delavca kot šibkejše stranke, ki je v podrejenem položaju. Delodajalec, si seznanjen v katerih primerih je potrebno delavcu izročiti odločitev v pisni obliki? Kaj mora le-ta vsebovati? Ali ta obveznost velja za vse delodajalce?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) od delodajalca v postopkih in ravnanjih, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, zahteva strogo pisnost in dokazljivost. V kolikor delodajalec ne ravna v skladu z ZDR-1  (npr. nima dokazila o pravilno izvedenem ravnanju), je v prekršku. Globe, ki doletijo delodajalce in odgovorne osebe delodajalca za takšno opustitev dolžnosti, pa so krepko visoke!

 

Dokazljivost ravnanja delodajalca

ZDR-1 zahteva dokazljivost ravnanja (torej pisnost) predvsem v spodaj naštetih primerih:

1. obvestilo neizbranemu kandidatu (z globo od 750 do 2.000 eurov se kaznuje delodajalec, če ne obvesti kandidata v osmih dneh po zaključenem postopku izbire o tem, da ni bil izbran);
2. izročitev kopije prijave/ odjave v zavarovanje – M1, M2 obrazec delavcu s katerim sklene pogodbo (za opustitev navedene obveznosti je zagrožena globa od 750 do 2.000 eurov za delodajalca);
3. izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi tri delovne dni pred njeno sklenitvijo (če delavcu ne izroči pisnega predloga pogodbe, je zagrožena globa od 750 do 2.000 eurov za delodajalca);
4. izdati pisni obračun o plači (z globo od 750 do 2000 eurov se kaznuje delodajalec, v kolikor ne izda pisnega obračuna plače);
5. izdati obvestilo o odmeri letnega dopusta (z globo od 750 do 2000 eurov se kaznuje delodajalec, v kolikor ne izda pisnega obvestila delavcu);
6. pisno odrediti opravljanje nadurnega dela (z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje delodajalec, če pisno ne odredi dela preko polnega delovnega časa);
7. vročiti pisno odločitev o disciplinski odgovornosti (z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje delodajalec, če delavcu ne vroči pisne odločitve o disciplinski odgovornosti);
8. pisno opozoriti delavca pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki ravna v nasprotju s tem);
9. pisno vabilo delavcu na zagovor pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki ravna v nasprotju s tem).

 

Dokazljivost, sledljivost in pravilna izvedba postopka

Zgoraj navedena ravnanja od delodajalca zahtevajo dokazljivost, sledljivost in pravilno izvedbo določenega postopka/ ravnanja. Dokazljivost je predvsem pomembna v primeru morebitnega inšpekcijskega ali sodnega postopka. Kot že navedeno, je zaradi podrejenega položaja delavca, dokazno breme skoraj vedno na delodajalcu.

ZDR- 1 v nekaterih primerih celo nalaga, na kakšen način mora delodajalec ravnati. Na primer glede vročanja vseh pisanj v zvezi z odpovedjo. V kolikor delodajalec ne ravna v skladu z ZDR-1, so to primeri, za katere so predvidene najvišje kazni. Tako je skoraj vedno dokazno breme na delodajalcu – ali je zadostil zakonitosti ravnanja, ki se pričakuje od delodajalca. Torej ni zgolj pomembno le obvestilo delavcu, temveč da delodajalec to stori na dokazljiv in pravilen način.

 

Dokazno breme – kako dokazati, da je delodajalec zakonsko ravnal?

Z dokazi se izkazuje resničnost nekega dejstva. Delodajalec mora ravnanja izvesti na dokazljiv način. To seveda med drugim pogosto pomeni aktivno ravnanje delavca – njegov podpis. Pomembno pa je tudi, da se ta dokazila hranijo za morebitne postopke (upravne, sodne, inšpekcijske). Koliko časa se hranijo, pa je seveda odvisno od tega, kolikor časa to nalaga zakon. Ali pa celo dokler ne zastara prekršek za ne-izvedbo zakonsko obveznega ravnanja.