Stopiti moramo skupaj in spodbuditi vlaganje v digitalizacijo
INTERVJU Z IGORJEM ZORKOM
Igor Zorko je predsednik upravnega odbora Slovenske digitalne koalicije – Digitalna.si, strokovnjak za digitalno transformacijo, podpredsednik GZS pristojen za malo gospodarstvo in podjetništvo ter tudi direktor podjetja ZZI.
Slovenija pozna sedem strategij, ki govorijo o digitalizaciji. Gospod Zorko, kot predsednik digitalne koalicije nam zaupajte, kakšni so njihovi rezultati.
V Sloveniji imamo res več digitalizacijskih strategij, ki skušajo povezati različna področja, ki jih digitalizacija zadeva. Različne institucije so glede na cilje in pooblastila pripravile ločene strategije po področjih. Eden od ciljev vseh deležnikov digitalne koalicije je povezati vse cilje in ustanoviti odprti forum za uskladitev njihovega doseganja. Vsi bi morali imeti enoten cilj razvoja družbe in gospodarstva v digitalnem okolju. V naslednjih letih se na evropski in slovenski ravni obeta veliko zakonskih sprememb, začenja se tudi investicijski cikel na področju kompetenc, razvoja ekosistemov, standardov in državnih ter evropskih projektov.
Kje vidite razloge, da v slovenskih podjetjih težko sprejmejo osnovne digitalne storitve, kot je na primer e-hramba dokumentacije?
Glavni razlog je trenutno pomanjkanje zavedanja o nujnosti vlaganja v digitalizacijo in vsebino. Varnost, zanesljivost in povezljivost nista na vrhu zaznanih problemov. Običajno, in to je škoda, se zavedanje pojavi, ko gre kaj narobe. eHramba je osnova ali temelj za varno formalno brezpapirno poslovanje organizacij. Se pa zavedanje, kaj hramba kot varen repozitorij eDokumentov sploh je in kako se dopolnjuje z dokumentnimi sistemi, počasi zvišuje.
Imamo v Sloveniji dovolj kadra za izpeljavo digitalne preobrazbe?
Informacijskih strokovnjakov je pri nas veliko, je pa res, da smo na nekaterih področjih podhranjeni, drugje močnejši. Na nacionalno digitalno transformacijo smo na strokovnem tehničnem področju kar dobro pripravljeni. So pa kompetence uporabnikov, vsebincev in investitorjev v gospodarstvu na relativno nizki ravni. Bojim se, da smo predolgo čakali z investicijami, projekte digitalizacije pa premalo načrtujemo in izvajamo na dolgi rok. Upam da nas takrat, ko bo kriza in ko bo potrebno izvesti veliko, ne bo premalo.
Če bi imeli čarobno paličico, kaj bi storili, da bi se podjetja uspešneje transformirala?
Vsa predvsem mala podjetja bi potrebovala državni program z navodili ali predlogami za implementacijo in pametno uporabo osnovnih orodij, ki so potrebna za poslovanje podjetja v digitalnem okolju. To so finančno poslovanje, brezpapirno poslovanje, upravljanje velikih podatkov in e-dokumentov, ePoslovanje s partnerji in strankami, odpiranje v digitalno okolje ter varnost in zanesljivost poslovanja. Ob tem je potrebno ponudbo vsedržavno spodbujati in zagotavljati razvoj rešitev kljub majhnosti našega trga. Stopiti moramo skupaj in s kakovostjo IT ponudbe spodbuditi zaupanje lastnikov podjetij v vlaganje v digitalizacijo.
Menite, da bi lahko bila Slovenija v smislu digitalizacije kdaj ne le na ravni sledilke, ampak tudi voditeljice, kot je to uspelo recimo Estoniji?
Moje prepričanje je, da smo voditelji digitalizacije v nišnih in mikro segmentih. Je pa res, da se nas kot naroda ne sliši. Nacionalno ne podpiramo dovolj razvoja naših podjetij in rešitev ter smo preveč formalizirani, zaradi česar je na koncu prodaja naših zgodb slaba. Svoje poslovno okolje, državo in ljudi moramo naučiti, kako biti okretni in se prilagoditi globalnemu digitalnemu okolju. Ne moremo prodajati novega (znanja) na star način.
Oglejte si video – DIGITALIZACIJA S PANTHEON-om
