Delo od doma – kako mora biti urejeno?
Delo od doma je v času globalizacije in fleksibilizacije trga dela vse bolj razširjeno. Zaradi razvoja tehnologije postaja tudi vse bolj zaželen in priročen način opravljanja dela.
Delodajalci, če imate zaposlenega, ki dela od doma, morate to prijaviti Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (IRSD). Pred tem morate preveriti, ali je stanovanje vašega zaposlenega varno in primerno za opravljanje dogovorjenega dela. Da bo delavec delo opravljal na domu, pa mora pisati tudi v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi.
Delo od doma definira ZDR-1
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) delo od doma definira kot delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu, oziroma v prostorih po lastni izbiri, ko je izven delovnih prostorov delodajalca. Zato tisti delodajalci, ki razmišljajo o uvedbi takšnega dela, morajo temu primerno sprejeti tudi ustrezne interne akte. S tem natančno določijo potrebne pogoje za opravljanje dela od doma. Denimo število dni, način poročanja o delu, delovni čas ipd.
Delo od doma je potrebno določiti v pogodbi o zaposlitvi!
Takšno obliko dela je potrebno zapisat v pogodbo o zaposlitvi. Poleg tega morajo delodajalci ugotoviti morebiten obstoj tveganj za zdravje in temu primerno določiti ustrezne ukrepe, ki bodo delavcu zagotovili varnost pri delu. A še preden delavec prične opravljati delo od doma, je delodajalec o tem dolžan obvestiti Inšpektorat za delo Republike Slovenije. Vsebina in oblika obvestila nista strogo določeni. Bolj pomembno je, da delodajalec znotraj obvestila navede relevantne podatke glede dela od doma.
Pravice delavcev, ki delajo od doma
Ne glede na to, da je delo od doma drugače urejeno, imajo tovrstni delavci enake pravice kot ostali zaposleni. Med katere sodi tudi pravica do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnem organiziranju. Ravno tako so upravičeni do povračila stroškov za prehrano. Poleg tega jim pripada tudi nadomestilo za uporabo sredstev pri delu od doma.
Običajno med nje uvrščamo stroške za energijo, vodo, amortiziranje opreme ipd. Pri čemer se nadomestilo za uporabo lastnih sredstev ne všteva v davčno osnovo pod pogojem, da je podlaga za izplačilo nadomestila določena s posebnimi predpisi ali v kolektivni pogodbi oziroma internemu aktu delodajalca.
Delodajalci in delavci se torej vse pogosteje odločajo za delo od doma. Zlasti na tistih delovnih mestih, ki jih lahko zaposleni opravljajo samostojno in ne zahtevajo fizične prisotnosti na lokaciji delodajalca. Delo od doma bi naj po številnih raziskavah prineslo tudi povišanje delovne storilnosti zaposlenih, zmanjšanje trajanja bolniških odsotnosti in višjo kakovost opravljenih nalog. Istočasno prinaša tudi prednosti za zaposlene kot so fleksibilen delovnik, več prostega časa in prilagoditev delovnega okolja po meri delavca. Vendar se tudi pri takšni obliki dela kažejo pomanjkljivosti. Takšne so recimo odmori, ki se lahko kaj hitro zavlečejo. Poleg motečih faktorjev lahko upade produktivnost in tudi sodelavci niso več čas na voljo.
