Sistemizacija delovnih mest: ko je zaposlenih več kot deset

Sistemizacija delovnih mest pomeni natančno opredelitev pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za posamezno vrsto delo. V praksi delodajalci to naredijo v internem splošnem aktu, ki ga imenujejo sistemizacija delovnih mest.

Sistemizacija delovnih mest ni obvezna za vse delodajalce. Ampak le za delodajalce, ki imajo več kot 10 zaposlenih. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) namreč določa, da je delodajalec dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela, vendar pa ta obveznost ne velja za manjše delodajalce. Manjši delodajalec je delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev.

Sistemizacija delovnih mest in njena objava

Sistemizacija delovnih mest mora biti pri delodajalcu objavljena na način, da lahko do nje dostopajo vsi zaposleni in da jo lahko nemoteno pregledujejo. Delodajalec mora tako vse zaposlene obvestiti o sprejeti sistemizaciji delovnih mest ter vsem zaposlenim omogočiti nemoten dostop do nje.

Vsebina sistemizacije delovnih mest

Pri sistemizaciji delovnih mest morajo biti delodajalci zelo natančni. Že vnaprej morajo dobro razmisliti, katera delovna mesta bodo imeli v podjetju, kakšne pogoje bodo postavili za njihovo zapolnitev, kakšne so delovne naloge posameznega delovnega mesta ter kakšne prejemke bo imel delavec, zaposlen na posameznem delovnem mestu. Opozoriti je treba tudi na možnost, ki jo daje ZDR-1, da se pogoji za zaposlitev ne določajo za posamezno delovno mesto, temveč lahko tudi za posamezno vrsto del.

Sistemizacija delovnih mest je nato vodilo pri zaposlovanju novih kadrov in pri prerazporejanju že obstoječih delavcev na druga delovna mesta. Seveda se lahko tudi sistemizacija delovnih mest spreminja in prilagaja delovnemu procesu delodajalca. Vendar je treba o vsaki spremembi obvestiti vse zaposlene in vsako spremembo akta objaviti na način kot prvi akt.