20 let Datalaba
29. 09. 2017 | Konferenca 2017, Zanimivosti
Že leta 1999 bi lahko z izplačilom dobička vozili Ferrarije, a smo zasluženi denar raje vložil v razvoj, kar nam je omogočalo zrasti v multinacionalko, kakršna je Datalab danes.
Kaj je bil povod za nastanek Datalaba?
Andrej Mertelj: Do nastanka Datalaba je pripeljala serija dogodkov: povod je bil vsekakor bankrot mojega prejšnjega podjetja Gekko d. o. o., ki se ga starejši mogoče spomnite po PowerPlus računalnikih in prve slovenske verige računalniških trgovin. A vzrok, da sem Datalab lahko oblikoval v precej drugačno podjetje, kot je bil tipični »programer glavne knjige« v zgodnjih devetdesetih, sega leta nazaj.
Za uspešnim podjetnikom običajno stoji močna podpora družine. Je bilo tudi v vašem primeru tako?
Andrej Mertelj: Moj oče je konstruiral stroje v Elanu in precej zaslug za Elanov renome ter zmage Stenmarka, Križaja in drugih gre prav njegovim inovativnim strojem, ki jih je kopirala večina konkurence. Avtomatizacija sestavljanja smučk, tiskanje na stranice, boljša montaža robnikov, lažje leseno jedro comprex so podjetju omogočale naskok pred konkurenco. Če sedaj pomislim, je pravzaprav v industrijski dobi delal prav to, kar dela danes PANTHEON: z boljšimi delovnimi metodami je omogočal preboj naprej. Nekdaj stroji, danes informatika.
Star sem bil približno 6 let, ko je oče moral v Hannover na sejem Industriemesse, kamor naju je z mamo vzel s seboj. Zdelo se mi je, da sem prišel na drug planet; avtomatizacija, prvi roboti, vse se je neizbrisno zapisalo in me oblikovalo. Ko je potem oče napredoval na mesto direktorja proizvodnje smuči, sem ga pogosto obiskal v Elanu, kjer me je vodil po proizvodnih dvoranah ter mi razlagal, kako proizvodnja teče, kakšne težave imajo in razmišljal o rešitvah, ki bi jih lahko uporabili. Kdo bi si mislil, da bom desetletja kasneje prav v Hannovru – v teh istih halah – skupaj kot razstavljavec preživel nekaj mesecev svojega življenja.
Mama mi je privzgojila druge koristne lastnosti. Kot učiteljica likovnega pouka mi je privzgojila čut za estetiko – da morajo biti stvari ne le funkcionalne, ampak tudi estetske. Da je potrebno paziti na detajle (kako je pospravljena soba). Da ti »delayed gratification« – zmožnost počakati na munchmallow – običajno prinese več kot takojšnja požrtija. Brez tega bi že leta 1999 z izplačilom dobička vozili Ferrarije, tako pa je zasluženi denar raje šel naprej v razvoj, kar nam je omogočalo zrasti v multinacionalko, kakršna je Datalab danes.
Pomemben vzor in vzgojitelj je bila moja nona. Hčerka ustanovitelja današnje Gorenjke je bila tudi po nacionalizaciji v vodstvu tovarne, saj je tudi socializem trčil v realnost in je bilo najprej potrebno nekaj narediti, da bi lahko karkoli delil. Dala mi je podjetniški duh, trgovsko žilico ter skromnost in razumevanje denarja.
Brez teh blagoslovov moje mladosti ter privzgojenih vrednot mi nikakor ne bi uspelo voditi Datalaba ter premagovati globeli, ki so se odpirale na poti navzgor.
Vaš »otrok« je poslovni informacijski sistem PANTHEON. Kako ste produkt in upravljanje podjetja popeljali od njegovih začetkov v odraslost?
Andrej Mertelj: V otroški sobi mojega stanovanja in s 1000 nemškimi markami moje zadnje plače sva s partnerjem Tomažem Teyrovskim postavila temelje. Jaz sem delal dizajn in arhitekturo, pisal navodila, prodajal in podpiral, Tomaž je programiral. Podjetje, produkt in število uporabnikov je eksponentno raslo. Danes produkt uporablja več kot 50.000 uporabnikov in več kot 18.000 podjetij v regiji.
Eksponentna rast je prinesla velike vzpone in tudi padce. Če je bilo na začetku dobrodošlo centralizirano vodenje in močen vodstveni ego, je v bilo kasneje potrebno timsko delo in pozornost na druge detajle. Leta 2009 je podjetje doživelo krizo. Krizo smo uspešno sanirali. Zasluge za sanacijo in razumevanje teh ciklov ima vsekakor g. Lojze Zajc. Mentor, ki je mene in podjetje učil visokih financ, detajlov bilanciranja ter predvsem, kako funkcionirajo velike organizacije. Če je bila prodornost in inovativnost nujna za zgodnji cikel rasti podjetja, je danes na prvem mestu stabilnost. Ko imaš 100 uporabnikov, si lahko privoščiš, da za ceno tehnološke novosti dopustiš kakšnega hrošča, ko je uporabnikov 50.000, je cena takega hrošča večja, kot je percipirana vrednost novosti.
V zadnjih dveh letih smo načrtno iskali in dopolnjevali vodstveno strukturo. Cilj je bil rekrutirati najboljše ljudi na posameznih področjih – ne pa tiste, ki so prosti ali voljni. Veseli me, da smo kar nekaj vodij uspeli najti znotraj organizacije, precej pa so nam pri rekrutiranju zunanjih pomagale tudi srečne okoliščine. Kot pritiče velikosti podjetja, so vodstvene naloge porazdeljene na več direktorjev (prodaja, finance, razvoj, operacije idr.) z jasno določenim fokusom in cilji.
Če je bila prodornost in inovativnost nujna za zgodnji cikel rasti podjetja, je danes na prvem mestu stabilnost.
Izredno sem ponosen in vesel, če pogledam, kaj je zraslo iz začetnih ambicij in tisočaka.
Po dvajsetih letih se poslavljate od aktivnega vodenja podjetja. Kakšne so vaše zaključne misli?
Andrej Mertelj: Poslavljam se od enega verjetno najzahtevnejših direktorskih mest v regijskem gospodarstvu. Voditi visokotehnološko podjetje je že tako ali tako težko. Če k temu dodamo še dnevno spreminjajoče se regulatorno okolje, specifike kupcev, ki pogosto vlaganje v informatiko razumejo samo kot strošek oziroma še huje, kot nekaj, kar jim je vsiljeno s strani države, ter pogosto pomanjkljivo razumevanje finančne industrije, je pravi čudež, da nisem končal v norišnici ali z infarktom na pokopališču. A konec dober, vse dobro.
Prepričan sem, da z izkušnjami, pridobljenimi v Datalabu, lahko bistveno doprinesem revoluciji na področju digitalnega kmetijstva. Zato bi rad večino svojega časa, poleg družini, namenil temu področju.
Na koncu bi se želel zahvaliti vsem uporabnikom, bivšim in sedanjim sodelavcem, partnerjem, finančnikom, uradnikom in prijateljem – ki ste mi omogočili teh čudovitih in uspehov polnih 20 let. Izredno sem ponosen in vesel, če pogledam, kaj je zraslo iz začetnih ambicij in tisočaka. Odraslemu Datalabu pa želim produktivno in lepo življenje ter veliko dobrih otrok. Poznavajoč ekipo in predanost vseh do zadnjega, mirne vesti predajam žezlo naslednji generaciji.
Ne glede na vsa orodja, ki jih ima vodstvo danes na voljo, je ključnega pomena za uspeh ekipa. Ljudje z vizijo, znanjem, motivacijo in željo po lastnem uspehu ter uspehu Datalaba so ključ do uspeha.
Gospod Moreno, vi ste upravljanje podjetja prevzeli maja 2017. Nam lahko zaupate, kakšna je vaša vizija upravljanja podjetja v prihodnje?
Moreno Rodman: Z Andrejem sva se spoznala že daljnega leta 1999. Tedaj sem kot ustanovitelj in družbenik podjetja Actual iskal primeren poslovni informacijski sistem (ERP) za pokrivanje srednjih in malih podjetij v regiji. Z Datalabom sem tedaj sklenil pogodbo o partnerstvu. PANTHEON-u sem kot komercialni direktor največjega IT podjetja na Obali dal prednost pred vsemi ostalimi (tujimi in domačimi) sistemi ERP za pokrivanje segmenta srednjih in malih podjetij, ker sem v njem videl velik potencial. Kmalu za tem – leta 2002 – me je prav Andrej povabil naj prevzamem vodenje Datalaba, ki je imel cilje hitre rasti tako na domačem kot tujem trgu. V tistih letih nas je skromna peščica v vodstvu opravljala več funkcij, saj dobro vemo, da mora malo podjetje opraviti ravno tako vse naloge kot veliko, le da ima žal za to na razpolago manj sredstev in ljudi. Ravno pri tem nam je PANTHEON ogromno pomagal in rasel skupaj z nami.
Danes je Datalab tako podjetje, kot smo si ga tedaj začrtali. Ima vse temelje za nadaljnjo rast in širitev na nove trge. V kolikor je bilo pred leti vodstvu potrebno opravljati več funkcij hkrati, temu danes ni več tako. Enostavno smo preveliki, da bi peščica ljudi kvalitetno obvladala celotno poslovanje. Zato smo morali natančno razdeliti vodstvene vloge. Tako ima Datalab d. d. danes glavnega izvršnega direktorja, temu pa po posameznih vertikalah pomagajo direktorji področij. Imamo direktorja, ki bdi nad marketingom in prodajo, direktorja razvoja, direktorja operacij in IT področja, direktorja financ in računovodstva. Ker smo javna delniška družba, nad delom izvršnih direktorjev bdi upravni odbor, ki usmerja in nadzira izvajanja zastavljene vizije delničarjev.
V vsaki državi, kjer aktivno delujemo, imamo svoje hčerinsko podjetje. V teh podjetjih imamo skrbno postavljeno vodstvo, tako da direktorju hčerinske družbe pomagajo vodje posameznih oddelkov, kot so marketing in prodaja, podpora partnerjem, podpora uporabnikom, finance in računovodstvo, Akademija idr.
Ne glede na vsa orodja, ki jih ima vodstvo danes na voljo, je ključnega pomena za uspeh ekipa. Ljudje z vizijo, znanjem, motivacijo in željo po lastnem uspehu ter uspehu Datalaba so ključ do uspeha. Moja ključna naloga je skrb, da pravilno zastavimo procese v podjetju, da okrepimo komunikacijo tako znotraj kot zunaj podjetja ter predvsem vzgojimo timski duh in timsko delo v celotni korporaciji. Samo tako nam bo v naslednjem srednjeročnem obdobju uspelo podvojiti prihodke.
»Odrasel« Datalab je sedaj v vaših rokah. Zaupajte nam, kam boste popeljali produkt in podjetje?
Moreno Rodman: PANTHEON kot tak je s svojimi funkcijami v bistvu že kar nekaj časa razvit ERP. To pomeni, da je v njem približno 17.000 strani navodil za uporabo. V njem je zajeto ogromno izkušenj podjetnikov, njihovih predlogov za izboljšave, zakonskih predpisov, optimizacij procesov v podjetjih. Ravno tako je pripravljen za širjenje na nova tržišča, saj imamo za to znanje, orodja in ljudi. V bližnji bodočnosti tako želimo odpreti ukrajinski in italijanski trg, kjer so srečna naključja (prepoved delovanja največjega konkurenta v Ukrajini ter želja po sodelovanju Telekom operaterja v Italiji) privedla do ponovnega premisleka o sprejeti strategiji neširjenja.
Glede same tehnologije pa želimo in moramo biti del industrijske revolucije 4.0. Najprej je prišla para in z njo prvi stroji, ki so poenostavili delo naših prednikov. Potem je bila elektrika, proizvodnja na traku in s tem rojstvo masovne proizvodnje. Tretja doba industrije je prišla z računalniki, z začetkom avtomatizacije, s stroji in roboti, ki so počasi začeli nadomeščati ljudi pri težkih opravilih.
Ni več vprašanje, ali industrija 4.0 prihaja, vprašanje je samo še, kako hitro.
Danes vstopamo v industrijo 4.0, kjer se bodo računalniki in avtomatizacija procesov združili v eno – na nov način. Z novimi algoritmi, z umetno inteligenco in s t. i. strojnim učenjem, ki bodo zahtevali precej manj vhodnih podatkov, truda oz. interakcije s strani človeka. Industrija 4.0 vpeljuje t. i. »pametno tovarno«, kjer avtomatski sistemi nadzirajo procese in necentralizirano odločajo. S tehnologijo interneta stvari (IoT) so sistemi že danes sposobni komunicirati sami med seboj – in seveda z ljudmi – v realnem času.
Bodočnost PANTHEON-a (in njegov razvoj) se bo zato dogajal v smeri:
- interoperabilnosti — aplikacije in naprave, ki so povezani in komunicirajo med seboj in s človekom;
- integracije sistemov, lažji uporabi in lažji dostopnosti do podatkov
- certificiranja in hitro dostopnega elektronskega arhiva dokumentov (DMS),
- podpore vsem procesom v podjetju – Workflow /BPM (Business Process Management);
- procesiranja, podpisovanja, likvidacije dokumentov,
- avtomatske podpore proizvodnim procesom,
- obdelave in analize velike količine podatkov (poslovna inteligenca ZEUS),
- zajemanja podatkov s papirnih dokumentov in avtomatske obdelava s pomočjo umetne inteligence,
- spletnih rešitev za posamične vertikale (fakturiranje, PA WEB Lite, Backoffice …);
- integracije disruptivnih storitev finančnih tehnologij (FinTech),
- komunikacije uporabnikov z napravami in aplikacijami v govorjenem maternem jeziku …
Ni več vprašanje, ali industrija 4.0 prihaja, vprašanje je samo še, kako hitro. Podobno kot z »big data« in ostalim poslovnimi trendi predvidevamo, da bodo prvi uporabniki nagrajeni za svoj pogum pri posvojitvi nove tehnologije. Tisti, ki tega ne bodo storili, pa tvegajo, da postanejo nepomembni in ostanejo v ozadju.
Datalab želi in bo tudi tokrat med prvimi, ki bodo ubrali nove trende in izzive, ki vam jih predstavili ob našem 20. rojstnem dnevu, 16. in 17. novembra v Portorožu, na mednarodni PANTHEON konferenci 2017.
