Sosedska, sorodstvena pomoč, humanitarno, kratkotrajno ali nujno delo? Poznate razlike?

2 Feb 2017

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) iz tega naslova izvzema nekatere oblike dela, kot so sosedska, sorodstvena pomoč, humanitarno, kratkotrajno in nujno delo ter osebno dopolnilno delo (ODD). Veste, kdaj gre za opravljanje določenega dela?

Delo na črno v grobem pomeni opravljanje dejavnosti brez pravne podlage. To pomeni, da neka pravna oseba bodisi opravlja dejavnosti, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, da samozaposlena oseba opravlja delo, ki ni vpisana v register.

Zaposlovanje na črno se smatra takrat, ko delodajalec z osebo, ki opravlja delo, ni sklenil pogodbe (o zaposlitvi, pogodba civilnega prava …) oziroma ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj.

Zakon pa navaja tudi nekatere izjeme pri opravljanju dejavnosti, ki se ne štejejo za delo na črno.

Tako v 7. členu določa, da se za delo oziroma zaposlovanje na črno ne šteje:

  • sosedska pomoč,
  • sorodstvena pomoč,
  • nujno delo,
  • humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo,
  • osebno dopolnilno delo,
  • kratkotrajno delo.

Za sosedsko pomoč se štejejo opravljanje dela med sosedi posamezniki, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila.

Sorodstvena pomoč pomeni brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena.

Med nujna dela se štejejo vsa dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč.

Za humanitarno in karitativno delo ter delo za invalidske organizacije se šteje brezplačno opravljanje dela za organizacije, ki imajo status humanitarne, karitativne ali invalidske organizacije.

Za humanitarno delo se šteje tudi brezplačno opravljanje dela za zagotovitev pripravljenosti, usposobljenosti in izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v nevladnih organizacijah, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; za prostovoljsko delo se šteje družbeno koristna brezplačna aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe; za dobrodelno delo pa se šteje brezplačno opravljanje dela, ki je namenjeno varovancem v vzgojnovarstvenih zavodih, predšolskim otrokom, učencem, dijakom in študentom v izobraževalnih zavodih, pacientom v bolnišnicah ter osebam v domovih za ostarele.

O osebnem dopolnilnem delu smo že večkrat pisali; pri tem ponovno opozarjamo na razliko med dopolnilno dejavnostjo in ODD ter o tem, da če imate priglašeno osebno dopolnilno delo, lahko svoje izdelke ali storitev oglašujete.

Kratkotrajno delo je brezplačno opravljanje dela v mikro družbi z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, pri čemer morajo biti izpolnjeni še drugi zakonsko določeni pogoj. Pisali smo tudi že o tem, da če imate popoldanski s. p., vam pri delu lahko pomagajo družinski člani.

 

 

 Data_logo

Monika Kern – Podjetje Data d. o. o., poslovne storitve Potrebujete finančno svetovanje? Obrnite se na Datine strokovnjake.Za ponudbo pokličite na 01 600 15 30 ali pišite na data@data.si. Prispevek je bil prvič objavljen na spletni strani www.data.si.

Ne zamudite podjetniških novosti in nasvetov

V kolikor bi si želeli mesečno v svoj e-nabiralnik prejeti uporabne vsebine, pisane na kožo vaši dejavnosti in vašim interesom, to zabeležite v obrazcu.

X