Povračilo preveč izplačanega regresa za letni dopust
Regres za letni dopust so delodajalci dolžni izplačati delavcem do 1. julija vsako leto.
Le izjemoma, kadar ima podjetje hude likvidnostne težave in kolektivna pogodba izrecno opredeljuje to možnost, ima podjetje možnost izplačati regres za letni dopust svojim zaposlenim najpozneje do 1. novembra tekočega leta.
Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta
Regres za letni dopust je torej v veliki večini primerov izplačan do 1. julija tekočega leta. Do tega datuma so delodajalci dolžni izplačati celoten regres za letni dopust vsem zaposlenim, ki bodo na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi zaposleni pri delodajalcu celo leto. Pravica do regresa je namreč vezana na pravico do letnega dopusta. Delavec, ki ima torej z delodajalcem sklenjeno pogodbo za celo leto, dobi pravico do dopusta za celo leto zaposlitve ter posledično tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust.
Kdaj lahko delodajalec zahteva povračilo preveč izplačanega regresa za letni dopust?
Kaj pa se zgodi, če delavcu po 1. juliju, ko je torej že prejel celotni regres za letni dopust, preneha delovno razmerje? V skladu z določilom prvega odstavka 161. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Štejejo torej le polni meseci zaposlitve pri delodajalcu. Ker je regres za letni dopust vezan na pravico do letnega dopusta, navedeno pomeni, da ima delavec v takem primeru pravico le do sorazmernega dela regresa.
Če je torej delavcu prenehalo delovno razmerje po tem, ko je že prejel celotni regres za letni dopust, ima delodajalec pravico od delavca zahtevati povračilo preveč izplačanega regresa. To lahko stori na način, da se zahtevek za povračilo preveč izplačanega regresa pobota pri izplačilu zadnje plače. Vendar pozor – tega delodajalec ne more storiti brez prehodnega pisnega soglasja delavca. Delodajalec mora tako najprej pripraviti zahtevek za vračilo preveč izplačanega regresa ter nato predlagati delavcu, da podpiše pobot tega zahtevka z izplačilom zadnje plače. Če se delavec s pobotom ne strinja in tudi sicer ni pripravljen kako drugače vrniti delodajalcu preveč izplačanega regresa, delodajalcu preostane tožba pred pristojnim sodiščem.
Delavec, ki je zaposlen celo leto, ima pravico do celotnega regresa
Posebni primeri pa so, ko je delavec zaposlen brez prekinitve celo leto, vendar pri različnih delodajalcih. ZDR-1 namreč v drugem odstavku 161. člena določa naslednje: če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.
Če bo torej delavec pri prvem delodajalcu do 1. julija prejel celotni regres za letni dopust, nato pa sklenil pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, bo takšnemu delavcu pripadal regres za celo leto, pri čemer mu je vsak od delodajalcev dolžan izplačati regres za čas zaposlitve pri njem. Prvi delodajalec bo tako lahko zahteval povračilo preveč izplačanega regresa, če se ne bo z delavcem dogovoril kaj drugega.
Monika Kern – Podjetje Data d. o. o., poslovne storitve
Potrebujete finančno svetovanje?
Obrnite se na Datine strokovnjake.Za ponudbo pokličite na 01 600 15 30 ali pišite na data@data.si.
Prispevek je bil prvič objavljen na spletni strani www.data.si.
